Sodelovalna ekonomija – kako do sprejemljivega modela?

Ljubljana, 31. marec 2017 #collaborativeeconomy #singlemarket

V Sloveniji še nimamo enotnega odgovora na vprašanje, kako regulirati področje sodelovalne ekonomije. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na konferenci o sodelovalnem gospodarstvu v Ljubljani opozoril, da moramo nove modele najprej razumeti, preden jih začnemo urejati - paziti moramo namreč, da jih s pretirano regulacijo ne zadušimo.

V Sloveniji še nimamo enoznačnega odgovora, kako sodelovalno gospodarstvo urediti z vidika zaščite delavca, potrošnika in države, je povedal Koprivnikar. Ker pa gre tipično za modele, ki potekajo prek digitalnih platform in so tako mednarodni oziroma globalni, bo urejanje terjalo tudi veliko mednarodnega sodelovanja, je dejal.

Urejanje področja sodelovalne ekonomije minister vidi kot priložnost za deregulacijo, tudi na področju delovne zakonodaje. "Nobenega razloga ni, zakaj bi bilo delo za osem ur urejeno drugače kot delo za eno, dve, šest ali 12 ur," je menil minister. Po njegovem ni smiselno ustvarjati vzporednega sistema klasičnim zaposlitvam - vedno bo namreč v tem primeru vprašanje, kje je meja.

Na panelu o regulaciji sodelovalne ekonomije na mednarodni konferenci, ki sta jo pripravila predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z STA, je državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar priznala, da prva medresorska skupina, ki je iskala rešitve predvsem glede urejanja delovanja platforme za kratkotrajne nastanitve Airbnb, ni prišla do pravih rešitev. Sedaj deluje nova medresorska skupina, ki jo vodi v. d. generalnega direktorja direktorata za notranji trg Franc Stanonik.

Po besedah Stanonika naj bi ta skupina vladi ob koncu dela predstavila strokovni predlog prihodnjega urejanja področja sodelovalne ekonomije. Enotnega stališča še nimajo, zaenkrat pa vse kaže, da bo nekaj vsebine verjetno predmet horizontalnega zakona - na primer povezovanje državnih organov s platformami, osnova za določanje pragov za posamezno dejavnost in podobno - potem pa bodo potrebne še spremembe zakonodaje po posameznih sektorjih.

Ministrstvo za gospodarstvo bi sicer lahko področje kratkotrajnega oddajanja sob v najem uredilo z novelo zakona o gostinstvu - trenutno gre razmišljanje v smeri, da bi omejili čas oddajanja (na mesec dni) ter število gostov. Osnovni cilj pa je ljudem dati možnost, da sobe oddajajo v skladu z zakonom in da je poenoten vstop na to področje.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar medtem ne vidi možnosti, da bi bila ureditev področja sodelovalne ekonomije stvar aktualnih pogajanj o spremembah delovne zakonodaje. Kot je poudaril, se narava dela spreminja, glavni izziv v prihodnje pa bo zagotoviti ekonomsko, pravno in socialno varnost delavcem (tudi) v sodelovalni ekonomiji. Je pa izpostavil vprašanje, kdo bo v socialnem dialogu o tej temi sploh sogovornik.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je medtem poudaril, da je bolje, če je vsa davčna zakonodaja zbrana na enem mestu, sicer hitro nastane zmeda. Kot izziv v sodelovalni ekonomiji je izpostavil veliko število ponudnikov, medtem ko so zneski lahko zelo majhni. Informatizacija prek povezovanja z virom - platformo - sicer olajšuje spremljanje transakcij in lahko omogoči, da so ob majhnih administrativnih bremenih vse dajatve plačane. Slovenska davčna uprava sicer še ni povezana z nobenim od ponudnikov delitvene ekonomije.

Na panelu o prednostih in slabostih sodelovalne ekonomije pa so nekateri govorniki izpostavili nevarnosti, povezane s tem modelom. Direktor ljubljanskega City hotela Peter Sušnik je opozoril, da se je na Airbnb pojavilo več profesionalnih investitorjev, ki kupujejo nepremičnine z namenom tovrstnega oddajanja. V velikih mestih je to postalo težava za stanovalce, ki ne morejo več kupiti ali najemati nepremičnin v središču mesta in so potisnjeni na obrobje.

Direktorica podjetja Inalbea, ki lastnikom stanovanj pomaga tudi pri oddaji prek Airbnb, Zarja Mavec je medtem spomnila na primere, ko so si lastniki hiš ali stanovanj z oddajo prej praznih sob lahko zvišali sicer skromne prihodke. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pa je opozorila, da ne smemo dopustiti, da bi multinacionalke pobrale vse dobičke in plačale nič davkov. Tehnologijo je treba uporabiti za krepitev transparentnosti, je menila.